V romarski/samostanski cerkvi - pri Mariji, Sedež modrosti - smo obhajali sveto mašo, kjer smo tudi posebej vključili v molitev vse Vogljance in Cerkev v Sloveniji. V cerkvi je tudi grob Matere Julije Verhaeghe, ustanoviteljice duhovne družine »Delo«. Tukaj se je – na posebno veselje naših fantov – pridružil naši skupini tudi mlad frater Johannes, ki je bil že lansko leto nekaj dni na obisku v Vogljah. Po sveti maši in ogledu samostana so sestre poskrbele za odlično krepko malico za vse nas. Popoldne smo obiskali v Švici mesto St. Gallen in Appenzell. Vodil nas je švicarski zakonski par iz naše skupnosti. Na pot nazaj v Hard smo šli še v glavno mesto Liechtensteina, v Vaduz. Tudi ta drugi večer nismo mogli izpustiti sprehoda ob Bodenskem jezeru.
V nedeljo smo se odpravili čez Švico do drugega konca jezera, to je do zgodovinsko pomembnega mesta Konstanz v Nemčiji. Tam smo bili povabljeni k župnijski maši v eni od treh župnij župnika Andreasa. Pri sveti maši, ki je seveda bila v nemščini, smo lahko tudi sodelovali: p. Andrej kot koncelebrant, dva pa kot bralca drugega berila in prošenj v slovenščini, vsi pa s petjem slovenske pesmi Zapoj veselo, o kristjan. Ker je bila nedelja duhovnih poklicev, je frater Johannes, ki nas je ves čas spremljal, med mašo še pričeval o svojem poklicu in svoji poti v skupnost. Župljani so se veselili, da smo skupaj obhajali sveto mašo, ki je trajala kar uro in pol, a tega nismo nič čutili! Popoldne smo obiskali otok Mainau, nato šli nazaj v Bregenz, kjer smo bili povabljeni na večerjo v samostan Thalbach skupaj s skupnostjo. Pri večerji smo se pogovarjali, deloma v nemščini deloma v angleščini in deloma v slovenščini s pomočjo prevajanja. Po večerji smo imeli procesijo iz lepega dvorišča čez križni hodnik do cerkve, kjer smo imeli češčenje. Tudi ta tretji večer smo se še sprehajali ob jezeru, a tokrat v Bregenzu. Nazaj grede smo si ogledali staro mesto, nato nas je avtobus peljal do hotela. V ponedeljek je že bil čas, da smo se poslovili od Vorarlberga. Vračali smo se čez Tirolsko, kjer smo imeli v romarski cerkvi v Dormitzu blizu Innsbrucka sv. mašo in potem v gostilni obilno kosilo. Tudi tukaj smo srečali sestro in nekaj družin duhovne družine »Delo«, ki so zelo dobro poskrbeli za nas. Čez Osttirol (Vzhodno Tirolsko), s kratkem odmorom v Lienzu, smo se ob pol devetih zvečer veseli, zadovoljni in utrujeni vrnili domov. Hvala Bogu!